https://www.youtube.com/watch?v=QwV44VfNSCE

MAŽGANSKO DEBLO

Možgansko deblo (latinsko truncus cerebri, truncus encephali) je del možganov. Sestavljajo ga podaljšna hrbtenjača,pons in mezencefalon. Iz njega izvira večina možganski živcev .Pomemben je za vzdrževanje zavesti , uravnavanje spalnega cikla, delovanja srca, dihanja in prehranjevanja.

MALI MOŽGANI

Máli možgáni ali cerebélum (latinsko cerebellum) ležijo v zadnji lobanjski kotanji. Nameščeni so med dorzalno površino možganskega debla  in velike možgane . Z možganskim deblom jih povezujejo pedunculi cerebellares. Od velikih možganov jih loči tentorium (šotor), ki je duplikatura dure. Med možganskim deblom in malimi možgani se nahaja 4. možganski preka

VELIKI MOŽGANI

Veliki možgani ali cerebrum ali telencefalon (latinsko cerebrum, telencephalon) so najobsežnejši del osrednjega živčevja človeka. Nastanejo iz prozencefalona . Obsegajo diencefalon in telencefalon.

DELI MOŽGANOV

- VELIKI MOŽGANI

- čutilna področja sprejemajo vzburjenja iz oči, ušes, jezika, nosu in kože ter nam dajo vtise občutkov

- gibalna področja nadzorujejo mišice med gibanjem

- povezovalna področja nadzorujejo spomin in mišljenje

- MALI MOŽGANI

Sodelujejo pri nadzoru mišic in ravnotežja (hoja, tek …).

- PODALJŠANA HRBTENJAČA

Nadzoruje bitje srca, dihanje, krvni tlak in druge procese v telesu.

- MOŽGANSKO DEBLO

Uravnava samodejne procese, ki so pomembni za življenje (potenje, solzenje, dviganje dlak, mežikanje, uravnavanje dihanja, požiranje hrane …).

FUNKCIJE MOŽGANOV

Veliki možgani so razdeljeni na dve polobli (hemisferi). Zgrajeni sta zrcalno, vendar imata povsem drugačne naloge.

LEVA polobla (razumsko-gibalne dejavnosti):

- zavest

- govor

- analiza

- računanje

- pisanje

- tip (desna roka)

- razumevanje besed

- mimika desne strani obraza

DESNA polobla (umetniško-zaznavne dejavnosti):

- podzavest

- sinteza

- razmišljanje

- geometrijske dejavnosti

- slikovne in vzorčne predstave

- glasbene dejavnosti

- preprosto razumevanje besed

- tip (leva roka)

- prostorske predstavitve

- mimika leve strani obraza

BOLEZNI MOŽGANOV

Bolezni/motnje delovanja možganov:

- kap (navadno se začne z nezavestjo; vzroki so ponavadi prekrvavitvene motnje ali pretrganje možganskih žil s krvavitvijo v možgane)  

- epilepsija (napadi, ki so navadno združeni z nezavestvijo in nenormalnimi gibanji; vzrok je nekontrolirana sprostitev prenosov vzburjenja v preklopih možganov)

- vnetje možganskih open (najpogostejše obolenje možganskih open je njihovo vnetje – meningitis, ki je posledica okužbe z bakterijami ali virusi)